Blagovna znamka GOSTILNA SLOVENIJA

Temeljni namen podeljevanja kolektivne blagovne znamke »Gostilna Slovenija«, katere idejna vodja sta etnolog Janez Bogataj in Martin Jezeršek je v povezovanju kakovostne kulinarične ponudbe v gostilnah na Slovenskem, skrbi za njeno celovito kakovost, trajnostni razvoj in ohranjanju lokalne ter regionalne razpoznavnosti. Z novo blagovno znamko bodo gostilne v Sloveniji postale značilen in razpoznaven del turistične ponudbe.

Kriterijev za pravico do uporabe blagovne znamke je več. Prvi pogoj je, da lahko gostinec pridobi blagovno znamko »Gostilna Slovenija« je, da se gostinski obrat imenuje gostilna. Nadalje, jedilnik mora vključevati vsaj 80 odstotkov hišnih jedi, krajevne in regionalne jedi ter vseslovenske jedi. Ponudba hrane naj bi vključevala vsaj tri proizvode z zaščitenim geografskim poreklom, vsaj 5 odstotkov živil naj bi bilo ekološko pridelanih, ponudba hrane pa mora biti usklajena z letnimi časi. Ponudba vin mora temeljiti izboru vsaj 75 odstotkov vin slovenskih vinarjev, v ponudbi žganih pijač mora biti vsaj 5 pijač krajevnega, regionalnega ali slovenskega izvora in v ponudbi brezalkoholnih pijač vsaj 10 pijač krajevnega, regionalnega ali slovenskega izvora. Ena izmed kriterijev pridobitve blagovne znamke sta tudi zunanja ureditev ter notranji ambient gostilne.

Razlaga blagovne znamke Gostilna Slovenija

Gostilne v Sloveniji so ena od sestavin naše dediščinske in sodobne kulinarične razpoznavnosti. Stoletja sooblikujejo podobo gastronomskekulture in pomenijo pomembna središča družabnosti, uživanja ob dobrih jedeh inodličnih vinih ter okolja za sestanke, sprejeme in praznovanja. V pestremrazvoju in paleti okusov so se gostilne v Sloveniji razvijale kot značilnedružinske gostinske dejavnosti. Njihovo poimenovanje »gostilne« je povezano zgosti in predvsem gostoljubnostmi, skaterimi jih vabijo gostilničarji k odkrivanju okusov hišnih, lokalnih,regionalnih, slovenskih in mednarodnih jedi ter nazdravljanju z rujnimi vini…Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zblagovno znamko in znakom Gostilna Slovenija uvaja novost na področjugostinstva v Sloveniji. Upravni odbor OZS je v ta namen sprejel Pravilnik opogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke »GostilnaSlovenija« in imenoval strokovno komisijo za pridobitev omenjene blagovneznamke. Vsaka gostilna, ki bo pridobila pravico do uporabe blagovne znamke inznaka Gostilna Slovenija, bo na zunaj označena z izveskom in označevalno tablopri vhodu. Barve v logotipu ponazarjajo različnost in barvitost Slovenije innjene gostinske oziroma gostilniške ponudbe. Vsak barvni ton ima svoj pomen insicer:

• 2 modra odtenka: morje, reke, jezera;
• 2 zelena odtenka: temeljna razpoznavna barva za Slovenijo,njive in gozdovi;
• 1 rumeni odtenek: na sončni strani Alp;
• 3 rdeči odtenki: gostoljubnost, ljubezen (»ki gre skoziželodec«), zvestoba.

Sestavina znaka je ime »Gostilna Slovenija«, ki se lahkouporablja kot enoten napis »Gostilna Slovenija« na zgornji strani znaka. Znakje na beli podlagi, kar simbolizira beli prt, značilno podrobnost gostilniškihpogrinjkov v Sloveniji. Oblikovanje izveska in znaka na tabli temelji nasodobni interpretaciji gostilničarske kulturne dediščine, ki so jopredstavljali šopi oblanja in njihove razvojno mlajše stilizirane pločevinasteter kovane inačice na fasadah gostiln v Sloveniji. Pravico do uporabe blagovneznamke Gostilna Slovenija bodo imele tiste gostilne, ki bodo ustrezalepravilom, merilom in kriterijem za pridobitev uporabe tega znaka in znamke.Priloga pravilnika je tudi Obrazec za ocenjevanje oziroma samoocenitev, spomočjo katerega se lahko gostinci tudi sami ocenijo, preden se odločijo zaposredovanje prijavnice.

Gostilne bodo morale izpolnjevati pogoje glede zunanje innotranje ureditve lokalov, v ponudbi bodo morale prevladovati hišne, lokalne inregionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnihpridelovalcev, ustrezna bo morala biti glasbena kulisa, načini strežbe in vrstadrugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost do uporabe blagovne znamke inznaka Gostilna Slovenija. Strokovnakomisija, ki jo je imenoval upravni odbor OZS, bo gostilne, ki bodo posredovaleprijavnico, obiskala, jih ocenila in preverjala izpolnjevanja kriterijev terizdala odločitev o podelitvi pravice do uporabe blagovne znamke. Strokovnakomisija bo izvajala tudi doslednost rabe blagovne znamke. 

Za pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija selahko potegujejo le člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je tudilastnica in nosilka blagovne znamke. Gostinski obrat mora biti obveznoregistriran kot gostilna in imeti naziv gostilna. V poštev za ocenjevanjepridejo tudi obrati, ki se imenujejo gostišča, vendar bo v prihodnosti potrebnonjihovo preimenovanje v gostilne s prenočišči, ter obrati, ki imajo registriranihveč dejavnosti, a se dejavnost gostilne od njih jasno ločuje. 

Gostilna Slovenija tako postaja urejen in razpoznavenproizvod sodobne gastronomske razpoznavnosti Slovenije. Dosledno upoštevadoločila sonaravnega in trajnostnega razvoja, predvsem pa omogoča boljšokulinarično in gastronomsko razpoznavnost Slovenije na svetovnemzemljevidu. 

»V teh malih slovenskih gostilnah je postrežba izvrstna,dostikrat boljša in skrbnejša kot v velikih mestnih hotelih. Ljudje vam tu nestrežejo, temveč vas sprejemajo in gostijo. V njihovi vljudnosti ni sledu oponižnosti ali o preračunanem dobrikanju, čutiti pa je v njej tisto spoštovanjedrugega človeka, ki sloni na spoštovanju človeka v samem sebi. S svojouslužnostjo kažejo, da cenijo svoje, sami sebe in tistega, kateremu strežejo.«(Ivo Andrić, pisatelj, Nobelov nagrajenec, 1961.) 

»Na Slovenskem je danes več kot tri tisoč gostinskihlokalov, med katerimi prevladujejo gostilne. Torej prostori in ljudje, kiponujajo celostno kakovost. To je namreč temeljna lastnost vsake prave inpredvsem dobre gostilne. Sestavljajo jo splošna urejenost in notranja oprema,tradicionalna gostoljubnost, vrhunska ter raznolika kulinarična ponudba z viniin drugimi pijačami. Ponudba slovenskih gostiln je odslikava naše narodnekuhinje, ki jo sestavljata kulinarični zgodovinski spomin (dediščina) iniskanje sodobnih kulinaričnih smeri in načinov…« (Prof. dr. Janez Bogataj, Našegostilne, Ljubljana 1997.) prof. dr. Janez Bogataj